Zoran Stevanović, ko je bil še policist, grozil, da bo nekoga uničil in ustrelil. Kaj pa sta storila brata Aksalić?

30. maja leta 2003 se je Zoran Stevanović, ki je bil tedaj policist, danes pa je drugi najpomembnejši politik v državi, okoli druge ure zjutraj zapletel v incident, zaradi katerega je bil v kazenskem postopku pred okrajnim sodiščem v Radovljici konec junija 2004 tudi obsojen.

Sodišče ga je zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po tedaj veljavnem kazenskem zakoniku obsodilo na plačilo denarne kazni v višini 150.000 tolarjev (632 evrov), konec marca 2005 je sodba postala pravnomočna. A je skladno s pravili iz Stevanovićeve kazenske evidence tudi že izbrisana, pravnih posledic nima več, Stevanović pa formalno velja za nekaznovanega. Obsodba se namreč iz kazenske evidence izbriše tri leta po plačilu denarne kazni.

Na N1 smo to sodbo danes prejeli. Poslalo nam jo je sodišče po naši uspešni pritožbi informacijskemu pooblaščencu, ki smo jo poslali konec januarja. Informacijski pooblaščenec je presodil, da je v tem konkretnem primeru - ker gre za absolutno javno osebnost - interes javnosti nad Stevanovićevo pravico do njegove pravne rehabilitacije po izbrisu sodbe iz njegove kazenske evidence. Zato nam je moralo sodišče danes sodbo poslati.

Kaj je torej leta 2003 storil Stevanović, ki je tedaj delal v policiji?

30. maja 2003 je Zoran Stevanović okoli dveh zjutraj oškodovancu, ki ga je po incidentu tudi ovadil, pred enim od hotelov grozil, da ga bo uničil in celo, da ga bo ustrelil.

Stevanović je pri oškodovancu, tako sodba, "povzročil občutek strahu, saj je grožnje vzel resno, ker Stevanović kot policist poseduje orožje".

Stevanović je pred sodiščem trdil, da ni storil očitanega mu kaznivega dejanja, za katerega je bila po takratnem kazenskem zakoniku predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta.

Trdil je, kot piše v sodbi, da "nikakor ni res, da bi grozil" in da se oškodovanec "očitno ne more sprijazniti s tem, da ga Stevanović obravnava enako kot druge kršitelje" ter da je ovadba oškodovanca, ki je na koncu pripeljala do pravnomočne obsodbe Stevanovića, lažna.

A sodišče je zaslišalo tudi priče in pregledalo listinske dokaze ter na koncu Stevanovića obsodilo.

Pri izreku kazni je sodišče kot olajševalno okoliščino upoštevalo, da pred tem Stevanović še ni bil kaznovan (kasneje pa vsaj še enkrat; op. a.) ter dejstvo, da "so v določeni meri k njegovemu dejanju gotovo prispevale opazke oškodovanca in njegovih prijateljev na račun policije in vožnje pod vplivom alkohola, saj ni bil na delovni dolžnosti".

Stevanović se kljub obsodbi "ni spomnil, komu je grozil" ...

Stevanovića smo že februarja letos spraševali, komu je v preteklosti grozil, da ga je ta oseba ovadila, njega pa je doletela celo obsodba, a je Stevanović tedaj za N1 dejal: "Se ne spomnim." Na vprašanje, kako je mogoče, da se tega ne spomni, je takrat odgovoril, da je od dogodka minilo več kot 20 let.

Poudarjal je tudi, da formalno velja za neobsojenega, saj v njegovi kazenski evidenci ni (več) ničesar.

Ko smo ga za komentar prosili danes - takoj po tem, ko smo prejeli sodbo -, pa so iz kabineta predsednika državnega zbora sporočili: "Gre za vprašanje, ki se v javnosti odpira že od časa volilne kampanje in o katerem je gospod Stevanović v preteklosti že večkrat podal svoje stališče. Ker se njegova pojasnila v zvezi s tem niso spremenila, zadeve ne bo dodatno komentiral."

... a se zdaj, kot kaže, tega spomni

Na družbenih omrežjih pa je Stevanović kasneje zapisal, da je oškodovancu, "ki je obvladal vse sfere družbenega življenja v tem okolju, namenil nekaj krepkih", ker si je ta "to tudi zaslužil".

Kot kaže, se torej Stevanović zdaj očitno le spomni, komu je leta 2003 grozil. Bil pa je, kot že omenjeno, za to tudi pravnomočno obsojen.

Stevanović je bil v preteklosti pravnomočno obsojen najmanj dvakrat. Kot smo poročali februarja, ga je okrajno sodišče v Kranju novembra 2008 obsodilo zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije, ta sodba pa je postala pravnomočna sredi leta 2010.

Tudi ta obsodba je že izbrisana iz Stevanovićeve kazenske evidence, v javnosti pa predsednik Resnice o tem ni povedal resnice - dajal je, da ni bil pravnomočno obsojen, kasneje pa se je izkazalo, da je bil.

Eden od bratov Aksalić, ki sta streljala na drug avto, je bil na konvenciji Resnice

Še vedno pa ni povsem pojasnjeno, v kakšni vlogi sta se januarja letos na predvolilni konvenciji Resnice znašla dva od treh bratov Aksalić.

Kot smo poročali, sta bila na konvenciji Resnice tudi Haris in Denis Aksalić, pri čemer naši viri Harisa in Elvisa Aksalića povezujejo s kriminalnimi aktivnostmi, povezanimi z drogo, a za to v Sloveniji nista bila nikoli obsojena.

Zoper Harisa in Elvisa Aksalića, kot so nam potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču, se je vodil postopek zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. "S sodbo, ki je bila sprejeta na podlagi priznanja krivde, je sodišče vsakemu izmed obtožencev izreklo kazen enega leta zapora, ki se izvrši po režimu tako imenovanega vikend zapora. Sodba je postala pravnomočna 8. februarja 2022," so navedli.

Kot je razvidno iz sodbe, ki smo jo z ljubljanskega okrožnega sodišča na N1 pridobili po dostopu do informacij javnega značaja, sta Haris in Elvis Aksalić 10. maja 2019 okoli poldneva s polavtomatskima pištolama streljala v zadnji del osebnega vozila, ki je pripeljalo mimo njiju.

V smeri vozila sta ustrelila vsaj 19-krat "in s tem povzročila nevarnost za življenje neznanega voznika vozila in drugih voznikov in pešcev, ki bi vsak trenutek lahko prišli mimo, prav tako pa prebivalcev bližnjih zgradb". Ena od krogel je na primer prebila fasado in obstala v likalnici stanovanjske hiše.

Stevanović je večkrat zatrdil, da bratov Aksalić ne pozna in da sta bila Denis in Haris na konvenciji kot "del organizacije in varovanja". Toda kljub večkratnim pozivom, naj Resnica predloži pogodbo, naročnilnico ... ali karkoli drugega, kar bi dokazovalo, da sta bila brata tam kot "del organizacije in varovanja", Resnica tega nikoli ni storila. Hkrati pa je v oči padlo, da sta bila brata Aksalić tudi na gasilski fotografiji članov Resnice, kar za varnostnike ni običajno.